Neciljni organizmi

Raba FFS predstavlja tveganje za ljudi in okolje, ki se kaže predvsem v:

  • akutni toksičnosti, zastrupitvah;
  • kronični izpostavljenosti ljudi, predvsem uporabnikov teh snovi            (profesionalna izpostavljenost ljudi);
  • onesnaženju okolja (tal, vode, zraka) oziroma izpostavljenosti številnih neciljnih organizmov.

Tveganje za ljudi: akutna toksičnost, draženje kože in oči, kronična toksičnost, imunotoksičnost, nevrotoksičnost, kancerogenost, mutagenost, učinki na reprodukcijo itn. V literaturi o tveganju za ljudi oziroma negativnih učinkih rabe FFS v Sloveniji  ni uradnih ali vsaj sistematično prikazanih podatkov, z izjemo podatkov na Centru za zastrupitve.

Tveganje za drugo okolje/organizme: deževniki, čebele, koristne žuželke, vodne rastline in živali, ptice, neciljni kopenski organizmi, talni mikroorganizmi, perzistentnost v tleh, izperljivost, biokoncentracija itn.

Vpliv rabe FFS na rastlinsko pestrost

Na njivskih površinah kot tudi v sadovnjakih in vinogradih je rastlinska pestrost v večjem obsegu omejena zaradi obdelave tal in ostalih agrotehničnih ukrepov kot pa zaradi rabe herbicidov, ki seveda pripomorejo k nizki pestrosti. Že narava kmetijske pridelave, ki je bolj ali manj omejena na pridelavo ene rastlinske vrste na pridelovalni enoti, pove, da na kmetijskih površinah ne pričakujemo rastlinske pestrosti. Pravilna uporaba herbicidov na kmetijskih površinah ne vpliva na rastlinsko pestrost drugih habitatov.  Raba herbicidov pa ima lahko pozitiven učinek pri obvladovanju invazivnih rastlinskih vrst, saj njihova raba lahko omeji širjenje invazivnih rastlin in na ta način pripomore k ohranjanju rastlinske pestrosti.

Vpliv na živali

Čeprav je za Slovenijo značilna velika biotska pestrost, se ta v zadnjih letih zmanjšuje zaradi številnih razlogov, eden izmed teh je tudi kmetijska dejavnost in raba FFS.

 

Raba FFS predstavlja nevarnost za številne neciljne živalske vrste, kot so na primer členonožci, stopnja njihove ogroženosti pa je navadno določena še preden se da neko fitofarmacevtsko sredstvo v uporabo.  Vnos FFS v določeno okolje vsekakor vpliva na obstoječi živalski svet, tudi na številne koristne organizme oziroma organizme, ki jih ne želimo zatirati (pajki, metulji, muhe trepetavke, bogomolke, kožekrilci, številne druge plenilske vrste žuželk, opraševalci itn). Učinki rabe FFS na talno favno so na obdelovalnih površinah neposredni, prek uničenja različnih žuželk, pršic in deževnikov (insekticidi, fungicidi, nematocidi, limacidi) ali pa posredni, prek spremembe flore in s tem prek uničenja, za mikroorganizme dostopne hrane (herbicidi). Za natančno oceno vplivov FFS na členonožce in številne druge talne organizme je pri nas vsekakor premalo informacij.

V zadnjih letih je še posebaj izpostavljen problem vpliva FFS na čebele, kjer se z delnimi resnicami v veliki meri ustvarja podoba izrazito negativnega vpliva FFS na čebelje družine, ki naj bi tudi bil primarni vzrok za propad čebeljih družin. Dejstvo je, da se pri nas in v svetu že od leta 2000 dalje v večji meri srečujemo s propadanjem čebeljih družin. Vzroki za večji obseg propadanja čebeljih družin še vedno niso v celoti znani, pripisujejo pa jih spremembam podnebja, neustreznim tehnologijam čebelarjenja, pomanjkanju paše, pomanjkljivemu zdravstvenemu varstvu čebel kot tudi neprimerni rabi FFS. V letu 2008 je bilo v manj kot 1% propadlih čebeljih družin dokazana prisotnost insekticidov, medtem ko za propad velike večine ostalih  čebeljih družin vzrok ostaja nepojasnjen. Menimo, da je potrebno tovrstni problematiki pristopati odgovorno in strokovno ter celovito raziskati vzroke propadanja čebeljih družin ter brez populističnega pristopa ovrednotiti kolikšen delež negativnih vplivov prinaša raba FFS. Potrebno je vzpostaviti stalni sistematični nadzor zdravstvenega stanja in kondicije čebel, s preučevanjem navad čebel v povezavi s kmetijsko pridelavo ter glede na ugotovljena tveganja izdelati ustrezno strategijo DKP (dobre kmetijske prakse). Potrebno je redno spremljanje ostankov FFS v kmetijskih rastlinah, čebelah in medu kot tudi boljši nadzor ter izobraževanje oz. usposabljanje uporabnikov in vpeljava izboljšane aplikacijske tehnike FFS oziroma sejalnic za setev z insekticidi obdelanega semena.

 

Pomori ptic zaradi izpostavljenosti FFS pri nas so po naših ocenah redkost (na voljo ni uradno potrjenih izvidov), niso pa povsem izključeni in so se, večinoma kot posledica neprimernega ravnanja s FFS, v Sloveniji tudi že zgodili (prehranjevanje ptic s semeni, ki so bila razkužena z insekticidi, prehranjevanje z granuliranimi insekticidi, ki niso bili vdelani v tla, pitje vode na območjih, ki so bila tretirana s FFS, prehranjevanje s pridelki, tretiranimi malo pred spravilom, uživanje kontaminirane talne favne  itn.).

 

FFS oziroma njihovi ostanki, ki na tak ali drugačen način vstopajo v vodni in obvodni svet, predstavljajo objektivno nevarnost tudi za živalske organizme, ki živijo v teh okoljih. Kljub temu, da se kemijske obremenitve površinskih in podzemnih vodnih sistemov, vključno z obremenitvami, ki jih prispeva kmetijstvo (gnojila, FFS) sistematično spremljajo v skladu z Vodno direktivo že vrsto let, pa podatkov o obremenjenosti živali v teh okoljih pri nas nismo zasledili. Prav tako nismo zasledili sistematično zbranih in statistično obdelanih podatkov, ki se nanašajo na pogine vodnih in obvodnih organizmov, oziroma so ti podatki zelo skromni.

Vsekakor je za osvetlitev dejanskega stanja glede obremenjenosti našega okolja s FFS potrebno veliko raziskav, ki pa jih v Sloveniji na žalost skorajda ni. Posledično prihaja le do zelo pavšalnih ocen dejanskega stanja, ki pa bi jih bilo vsekakor potrebno ustrezno, strokovno podpreti. Glede na obseg pridelovalnih površin ocenjujemo, da pri nas z neposrednim vnosom FFS obremenjujemo približno 15 do 18 % ozemlja RS. Ob upoštevanju robnih vplivov in omejenega zanašanja (drifta), je torej delovanju FFS neposredno izpostavljeno okoli 20 do 25 % ozemlja RS. To pomeni, da tri četrtine ozemlja RS ni izpostavljenega neposrednemu delovanju FFS in so v glavnem izpostavljeni le kmetijski ekosistemi. Ocenjujemo, da zaradi naravnih procesov v okolju prihaja do določene kompenzacije neugodnih učinkov FFS. Morebitni negativni učinki FFS v kmetijskih ekosistemih se zaradi migracij organizmov iz ne-izpostavljenih habitatov blažijo, s čimer se zagotavlja trajna korekcija okolja (ohranitev populacij, popravljanje genetskih okvar).

Advertisements
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

  • NOVO!!! Na voljo je elektronska verzija monografije.

  • AKTUALNO

    Izšla je knjiga "Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji".
    Knjiga je na voljo na Oddelku za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

    Mediji o predstavitvi projekta na MKO, 25.4.2012.
    SIOL.net
    STA

    Na povezavi slike monografije si lahko shranite elektronski izvod monografije, ki je prilagojen za branje na različnih napravah ( od e-bralnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov do osebnega računalnika)

  • Trajnostna raba FFS

  • Sodelujoče institucije:

  • Kmetijski inštitut Slovenije (avtor strani)

%d bloggers like this: