Raba FFS

Primerjava rabe FFS v Sloveniji in izbranih evropskih državah

Preden predstavimo rezultate primerjave rabe FFS je potrebno omeniti, da so po navedbah Eurostat podatki o porabi  FFS v članicah EU nezanesljivi in so le približno primerljivi. Zbiranje podatkov temelji na t. i. »gentelmenskem dogovoru«, kjer se posredujejo podatki o porabi aktivnih snovi, vendar praviloma zelo splošni in razdeljeni na posamezne skupine kot so insekticidi, herbicidi, fungicidi in ostalo.To stanje odpravlja direktiva 2009/1185/EC, kjer so predpisane zakonske obveznosti držav članic pri vodenju statističnih podatkov o porabi FFS.

Ker ni enotne metodologije o zbiranju podatkov, je neposredna primerjava praviloma omejena in je potrebno dodatno vedenje o načinu zbiranja podatkov v posamezni članici. V naši analizi smo za Slovenijo uporabljali podatke o prodaji FFS v maloprodaji, medtem ko se običajno uporabljajo podatki o prodanih količinah v veleprodaji. Podatki o maloprodaji so natančnejši in so hkrati omogočili prostorski prikaz porabe po statističnih regijah. Količine so večje kot v veleprodaji, zato naši izračuni delno odstopajo od analiz, ki so predstavljene v okoljskih kazalcih ARSO.

Osnovna primerjava porabe FFS med posameznimi državami se običajno prikazuje po porabi a.s. na ha zemljišč.

Struktura pridelave ima pomembno vlogo pri porabi FFS. Kot je razvidno iz spodnje slike imata Italija in Slovenija veliko večji delež trajnih nasadov  v strukturi pridelave od povprečja ostalih držav.

Za uravnoteženo prikazovanje obtežbe FFS oz. a.s. na hektar smo vpeljali normaliziran indeks rabe FFS, kjer smo površino trajnih nasadov povečali za tolikokrat, kolikor naj bi bila tista minimalna raba a.s./ha, ki še zagotavlja kolikor toliko stabilno pridelavo in jih na ta način postavili na isti imenovalec porabe FFS na njivskih zemljiščih. Sestavili smo škropilne programe za nekatere kulture, ki temeljijo na optimalnem vnosu aktivnih snovi na hektar. Tako smo v vseh državah površine jablan pomnožili z 22, vinograde z 20, oljke z 1,5, breskve s 27, vse ostale trajne nasade pa v prvi fazi s povprečno vrednostjo 10, ki predstavlja povprečno vrednost povečane rabe v ostalih kulturah. Za njivske površine smo predvideli kot povrečno vzdržno porabo 1 kg a.s. na ha. Na ta način smo dobili bolj objektivno sliko obtežbe s FFS, ki kaže, da poraba med članicami ni tako različna, ostaja pa dejstvo, da ima Avstrija najmanjšo porabo ter da Nizozemska močno odstopa po porabi FFS.

Advertisements
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

  • NOVO!!! Na voljo je elektronska verzija monografije.

  • AKTUALNO

    Izšla je knjiga "Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji".
    Knjiga je na voljo na Oddelku za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

    Mediji o predstavitvi projekta na MKO, 25.4.2012.
    SIOL.net
    STA

    Na povezavi slike monografije si lahko shranite elektronski izvod monografije, ki je prilagojen za branje na različnih napravah ( od e-bralnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov do osebnega računalnika)

  • Trajnostna raba FFS

  • Sodelujoče institucije:

  • Kmetijski inštitut Slovenije (avtor strani)

  • Advertisements
%d bloggers like this: