VSEBINSKO OZADJE PROJEKTA

Fitofarmacevtska sredstva (FFS, poimenovana tudi pesticidi) so v končni obliki aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni zlasti za varstvo rastlin oziroma rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma za preprečevanje delovanja škodljivih organizmov in zatiranje nezaželenih rastlin ter zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlin. Zdravstveno varstvo rastlin sovpada z obdobjem organizirane kmetijske pridelave, t.j. nekaj tisoč let pred našim štetjem, saj je človek že zelo zgodaj moral zaščititi pridelavo rastlin pred škodljivimi organizmi. Ob ugodnih razmerah za razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev so lahko škode katastrofalne in lahko zmanjšajo pridelek  za 90% in več. V zgodovini najbolj znana povzročiteljica velike irske lakote iz leta 1845 je gliva Phytophthora infestans, ki jo je potrebno še danes redno preprečevati z uporabo FFS, da lahko v Evropi pridelujemo krompir in paradižnik. FAO ocenjuje, da se še danes, kljub uporabi FFS, zaradi škodljivih organizmov letno izgubi tretjina rastlinske pridelave.

Do sredine prejšnjega stoletja so med kemičnimi snovmi prevladovala anorganska sredstva na osnovi žvepla, bakra, cinka in sprva tudi arzena. Z razvojem kemične industrije so se razvili številni sintetični pripravki, ki omogočajo ustrezno varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Znanje o vplivu teh kemičnih substanc na ljudi in okolje je zaostajalo za njihovo uporabo, tako da so zabeleženi začasni in tudi trajni negativni vplivi na okolje ali celo zastrupitve ljudi.  Splošna okoljevarstvena zavest se je zdramila šele v osemdesetih letih 20. stoletja, kar je spremenilo nekritičen odnos do rabe FFS.

Evropa je pristopila k sistematičnemu urejanju rabe FFS na izvoru, to je registraciji FFS, ko je z direktivo EES 91/414, natančno predpisala orodja in merila za ocenjevanje primernosti sredstev za varstvo rastlin.  Na ta način je zmanjšala nevarnost za rabo ljudem in okolju spornih FFS, pa vendar to ni rešilo vseh problemov rabe FFS. Neprimerna ali pretirana raba je še vedno puščala negativne posledice na okolju in ljudeh. Nekatere države, kot na primer Danska, so zaradi očitnih nepravilnosti in negativnih vplivov industrijskega tipa kmetijske pridelave pristopile k izdelavi načrta za zmanjšano in trajnostno rabo FFS že v drugi polovici osemdesetih let. Po nekoliko več kot dvajsetih letih od danskega primera, sta Evropski parlament in Svet sprejela zakonodajni paket o trženju in rabi FFS. Direktivi 79/117/EEC in 91/414/EEC je 14. junija 2011 nadomestila uredba 1107/2009/ES o dajanju FFS na trg, ki zagotavlja večje varstvo ljudi, živali in okolja ter določa jasnejše pogoje pri registraciji FFS. Hkrati je bila v EU sprejeta direktiva 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalne zakone in do konca leta 2012 implementirati skozi nacionalne akcijske načrte za trajnostno rabo FFS.  Glavni cilj je zmanjšati tveganja in vplive FFS na zdravje ljudi in na okolje ter v pridelavo vpeljati integrirano varstvo rastlin, ki v prvi vrsti vključuje tudi alternativne tehnike in nekemične postopke varstva rastlin.

Na teh straneh je predstavljena analiza sedanjega stanja rabe FFS v Sloveniji ob hkratni primerjavi s sosednjimi državami članicami EU ter Francijo, Nemčijo in Nizozemsko. V okviru predstavljenega projekta je bila opravljena analiza stanja in predlagane rešitve, ki lahko služijo kot strokovne podlage pri izdelavi nacionalnega akcijskega načrta trajnostne rabe FFS v Sloveniji.

Projektna skupina trdno verjame, da je s projektom uspela podati objektivno sliko stanja rabe FFS v Sloveniji kot tudi realne rešitve za pripravo akcijskega načrta, ki bo lahko s konkretnimi rezultati pokazal na izboljšanje stanja rabe FFS, ki že sedaj ne odstopa od povprečnega stanja v EU. Nadaljnja strokovna politika mora pokazati zavzetost za uresničitev zaveze do skupne evropske politike na tem področju kot tudi odgovornosti do svojih državljanov. S pametnimi odločitvami o intergiranem varstvu rastlin si Slovenija lahko zagotavlja večje količine kakovostne hrane ob hkratnem zmanjšanem obremenjevanju okolja ter zadovoljivo obvladuje gospodarsko škodljive organizme kot tudi tiste, ki se zaradi globalne trgovine pojavljajo na novo v vedno večjem številu.

Advertisements
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

  • NOVO!!! Na voljo je elektronska verzija monografije.

  • AKTUALNO

    Izšla je knjiga "Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji".
    Knjiga je na voljo na Oddelku za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

    Mediji o predstavitvi projekta na MKO, 25.4.2012.
    SIOL.net
    STA

    Na povezavi slike monografije si lahko shranite elektronski izvod monografije, ki je prilagojen za branje na različnih napravah ( od e-bralnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov do osebnega računalnika)

  • Trajnostna raba FFS

  • Sodelujoče institucije:

  • Kmetijski inštitut Slovenije (avtor strani)

  • Advertisements
%d bloggers like this: